Ameriški Federalni preiskovalni urad (FBI) je našel zaupne dokumente, povezane z preiskavo domnevnega vpletanja Rusije v ameriške volitve leta 2016. Ti dokumenti so bili po poročanju Fox Newsa, ki se sklicuje na vire, predvideni za uničenje. Srbski mediji interpretirajo odkritje kot dokaz, da je FBI sam širil laži o Rusiji in nekdanjem predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

Predsednik Trump je podpisal prelomni zakon o regulaciji kriptovalut, imenovan GENIUS Act. Poleg tega je bilo poročano, da Trump uporablja carine z namenom vplivanja na volitve, kar je poimenovano 'volilno-interferenčna carina'.

Predstavniški dom ZDA je bil predčasno zaprt, do septembra, da bi preprečili glasovanje in razpravo o objavi zaupnih dokumentov v preiskavi Jeffreyja Epsteina. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je odpovedal vsa glasovanja in poslal člane na zgodnje pettedenske počitnice. Johnson je že v ponedeljek dejal, da ne namerava dovoliti ponovnega glasovanja o tem vprašanju ta teden, kar je razjezilo demokrate, ki si prizadevajo za preglednost in objavo dokumentov.

Administracija Donalda Trumpa je kljub preteklim nasprotovanjem objavila več kot 230.000 zaupnih datotek FBI-ja, ki se nanašajo na nadzor in preiskave Martina Luthra Kinga mlajšega. Dokumenti, ki so bili desetletja shranjeni in nedostopni javnosti, so zdaj na voljo, kar ponuja nov vpogled v dejavnosti FBI-ja in življenje vodilnega borca za državljanske pravice. Gre za dejanje, ki je bilo dolgo pričakovano in dviga vprašanja o vsebini teh obsežnih zapisov.

Administracija Trumpa je kljub nasprotovanju družine in civilnodružbenih organizacij objavila več kot 240.000 strani zaupnih dokumentov FBI, povezanih z nadzorom nad Martinom Luthrom Kingom mlajšim. Ti dokumenti, ki so bili zapečateni od leta 1977, vključujejo dosjeje FBI, ki so nadzirali vodjo gibanja za državljanske pravice, kar postavlja vprašaj o tem, kdo je dejansko umoril Kinga. Odločitev o objavi teh dosjejev prihaja v času, ko javnost pričakuje razkritja v primeru 'Epstein', Trump pa je obljubil tudi objavo dokumentov, povezanih z Kingovim atentatom, čeprav je družina izrazila nasprotovanje.

Novi dokumenti, ki so bili objavljeni na silvestrovo, so razkrili podrobnosti zaprtega zaslišanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA. Dokumentacija, ki vključuje prepise in video posnetke, kaže na napeto izmenjavo mnenj med Smithom in predsednikom odbora Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski zapisi nekaterih poslancev ključni za preiskavo dogodkov 6. januarja 2021, saj so razkrili neposredne stike z Belo hišo v času nemirov. Posebni tožilec je poudaril, da so bili ti podatki pridobljeni zaradi sumljivih komunikacij ključnih Trumpovih sodelavcev, kot sta bila Boris Ephsteyn in Rudy Giuliani. Analitiki in pravni strokovnjaki so po pregledu gradiva ocenili, da je Jordan poskušal z objavo na zadnji dan leta zmanjšati medijsko pozornost in prikriti lastno vlogo v takratnem dogajanju. Smith je med osemurnim zaslišanjem ostal pri stališču, da so bili kazenski postopki proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Obenem je priznal, da določenih delov uradnega poročila ni odprl, ker mu je to prepovedala odredba sodnice Aileen Cannon v povezavi s preiskavo zaupnih dokumentov na Floridi. Smith je prav tako komentiral pričanje nekdanje uslužbenke Bele hiše Cassidy Hutchinson, ki ga je v določenih delih označil za posredno (hearsay), kar so nekateri republikanci interpretirali kot spodkopavanje ključne priče. Objava teh gradiv predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj republikancev, da bi pod vprašaj postavili integriteto tožilčevih preiskav. Kljub ostrim vprašanjem o metodah dela in uporabi sodnih nalogov za pridobivanje podatkov o poslancih, je Smith vztrajal, da bi dokazi, ki so bili zbrani, na poštenem sojenju zadoščali za obsodbo. Dokumenti potrjujejo globoko politično polarizacijo znotraj ameriškega pravosodnega sistema in zakonodajne veje oblasti.

FBI je med preiskavo pisarne nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona v Washingtonu zasegel zaupne dokumente. Preiskava je bila izvedena prejšnji mesec, informacije pa so bile razkrite šele nedavno v razpečatenih sodnih zapisih.

Nekdanji irski premier Bertie Ahern je pohvalil Trumpa za hiter napredek pri pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Sočasno so se pojavile kritike zaradi srečanja Trumpa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga morali v Aljaski pričakati z lisicami. Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da Trump izgublja potrpljenje s Putinom. Trump je v Ovalni pisarni napovedal, da bo žreb za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 potekal v Washingtonu, D.C., vendar ni želel potrditi srečanja med Putinom in Zelenskim.

Ameriška politična scena se ponovno osredotoča na afero pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Demokratska senatorja Dick Durbin in Sheldon Whitehouse sta v torek poslala uradno zahtevo vodji kabineta Bele hiše Susie Wiles, naj pojasni svoje navedbe o vpogledu v t. i. Epsteinove datoteke. Povod za zahtevo je bil njen intervju za revijo Vanity Fair, v katerem je Wilesova razkrila, da je prebrala zaupno dokumentacijo in dejala, da se v njej pojavlja tudi ime predsednika Donalda Trumpa, vendar naj slednji ne bi bil vpleten v sporna dejanja. Senatorja zahtevata odgovore o tem, pod kakšno avtoriteto je Wilesova pridobila dostop do dokumentov in ali so bili ti predhodno predstavljeni veliki poroti. Istočasno so v javnost prišle nove informacije o Trumpovem odnosu z Epsteinom pred njunim sporom leta 2004. Poročilo revije Wall Street Journal razkriva, da je bila Trumpova nekdanja žena Marla Maples že leta 1995 sumničava do Epsteina in je o svojih pomislekih obvestila tako zaposlene v letovišču Mar-a-Lago kot svojega takratnega moža. Trump naj bi Epsteinu prepovedal dostop do letovišča šele leta 2003, potem ko se je nanj pritožila ena od zaposlenih kozmetičark. V senci teh dogodkov nekateri mediji kritizirajo poročanje o Nancy Pelosi, ki se umika iz aktivne politike, češ da je deležna pretirane naklonjenosti novinarjev kljub trenutnim političnim napetostim v državi.

Glede na razkrita elektronska sporočila naj bi FBI leta 2022 izrazil dvome o obstoju zadostne podlage za preiskavo posesti Mar-a-Lago, ki je v lasti nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kljub pomislekom glede zanesljivosti vira informacij in njihove morebitne zastarelosti, naj bi preiskavo izvedli na pritisk Ministrstva za pravosodje pod vodstvom Bidna. Dokumente je razkril direktor Kash Patel.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je zaprosil kongres in ministrstvo za pravosodje ZDA, da mu dovolijo javno pričanje pred odboroma za pravosodje v predstavniškem domu in senatu. Smith želi odgovoriti na, kot pravi, napačne interpretacije njegovega dela.

John Bolton, nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, se je na zveznem sodišču izrekel za nedolžnega po vseh 18 točkah obtožnice, ki ga bremenijo nezakonitega ravnanja s tajnimi dokumenti in deljenja državnih skrivnosti z družino. Po nastopu pred sodnikom so ga izpustili iz pripora.

FBI je med preiskavo prejšnji mesec našel zaupne dokumente v pisarni nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona v Washingtonu, D.C., razkrivajo novo objavljeni sodni zapisi. Odkritje postavlja vprašanje, kako enotno se uporablja zakon pri ravnanju z občutljivimi zapisi o nacionalni varnosti.

Med preiskavo pisarne nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona je FBI odkril zaupne dokumente, ki omenjajo orožje za množično uničevanje. V drugem primeru pa se tožilstvo sooča z nepričakovanim odporom velikih porot v Washingtonu, D.C., kjer so zavrnili obtožnico proti moškemu, ki je v imigracijskega uradnika vrgel sendvič. To in podobni primeri vzbujajo vprašanja o pravičnosti postopkov, povezanih z Donaldom Trumpom.

Klub Persepolis je zanikal, da bi bili njihovi sistemi žrtev hekerskega napada, in poudaril, da preiskujejo, kako so informacije prišle v javnost. Klub išče vzrok uhajanja zaupnih dokumentov.

Po preiskavi FBI v domu nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, se pojavljajo različna mnenja o upravičenosti postopka. Republikanski podpredsednik J.D. Vance se je soočil z vprašanji o političnem maščevanju, medtem ko je nekdanji Trumpov odvetnik Michael Cohen Boltonu svetoval, naj si poišče odvetnika, saj meni, da bo obtožen. Po drugi strani pa zvezni preiskovalci trdijo, da bi moral biti Bolton preganjan zaradi nepravilnega ravnanja z zaupnimi dokumenti, in se sprašujejo, zakaj Bidenova administracija primera ni obravnavala že prej.

Donald Trump je na spletni strani rawstory.com objavil nenavaden zapis, v katerem trdi, da je upravičeno vzel zaupne dokumente in se hvali, da je Ameriko naredil varnejšo. Medtem na brownstone.org Jeffrey A. Tucker poudarja, da je umetnost pomembnejša od znanosti, saj naj bi bila znanost subjektivna interpretacija podatkov.